Il pane: un ponte tra religioni e culture

Il pane: un ponte tra religioni e culture


Date

Thu 28 May 2026

Start time

15:00

Entry

Free

Distance from you

Calculating distance...


In molte comunità di tutto il mondo, il pane è stato storicamente essenziale per la sopravvivenza. Nei periodi di carestia, in particolare prima e dopo la Seconda guerra mondiale, l’intenso desiderio di pane si è radicato nella memoria collettiva di molte persone. È spesso considerato un dono sacro di Dio e un simbolo del lavoro umano, della fertilità della terra e delle benedizioni. Ogni religione e contesto locale sviluppa le proprie pratiche specifiche, ed è proprio queste differenze che rendono uniche le culture. Il pane supera così la sua funzione materiale, stabilendo un legame tra la vita quotidiana e i regni spirituale e simbolico.

Kruh je v številnih skupnostih po svetu predstavljal temelj preživetja. V obdobjih pomanjkanja, zlasti pred in v prvih letih po drugi svetovni vojni, so se v kolektivni spomin zapisale pretresljive izkušnje hrepenenja po kruhu. Spomini starejših generacij razkrivajo izrazito čustven in simbolni odnos do kruha, ki ga opisujejo kot »nebesa«, »svetinjo«, »zlato«, »bogastvo« ali »sveto besedo«.

Takšno razumevanje je tesno povezano z religijskimi tradicijami (katoliško, pravoslavno, muslimansko), v katerih ima kruh pomembno duhovno vlogo. Pogosto je razumljen kot božji dar ter simbol človeškega dela, rodovitnosti zemlje in blagoslova. V mnogih religijskih izročilih kruh pooseblja skupnost, družinsko povezanost, varnost in skrb. Običaji, povezani s kruhom, razkrivajo načine njegove priprave in rabe: kako se testo mesi, kako se kruh peče in lomi, zakaj se ga pogosto ne reže ter kako se ga uživa. Vsaka religija in lokalno okolje pri tem razvijata svoje posebnosti – prav te pa posamezne kulture delajo edinstvene. Kruh tako presega svojo materialno funkcijo in vzpostavlja povezavo med vsakdanjim življenjem ter duhovnim in simbolnim svetom.

Namen prispevka je predstaviti simboliko kruha v različnih religijskih kontekstih ter prek šeg in navad, povezanih s pripravo obrednih kruhov, pokazati, kako lahko kruh deluje kot pomemben medij za razumevanje različnih kultur in religij. Prispevek hkrati izpostavlja potencial kruha kot povezovalnega elementa, ki spodbuja medkulturni dialog, razumevanje in spoštovanje v sodobnih večkulturnih skupnostih.

A cura dell’Università di Nova Gorica



Incontro in sloveno. È possibile usufruire della traduzione simultanea in italiano

Srečanje v slovenščini. Na voljo je simultano prevajanje v italijanščino

Ingresso libero e gratuito fino a esaurimento posti.


Modified more than a week ago

Pages involved
èStoria
èStoria

Il più grande festival italiano di storia si prefigge in ogni edizione l’obiettivo di spaziare nel tempo, dall’evo antico a quello moderno, su temi di grande rilevanza con un approccio multidisciplinare. Il Festival si compone di un numero sempre crescente di appuntamenti per mettere a confronto le voci più autorevoli che animano la ricerca e il dibattito storico-culturale internazionale. Durante le giornate del Festival si alternano dibattiti, presentazioni di libri, spettacoli, mostre, proiezioni e racconti di testimonianze.

Peter Purg
Peter Purg

Prof. dr. Peter Purg je profesor na Univerzi v Novi Gorici, Akademiji za umetnost. V svojem raziskovalnem in pedagoškem delu se posveča sodobnim umetniškim praksam, vizualni kulturi ter prepletanju umetnosti, tehnologije in družbe. Posebno pozornost namenja interdisciplinarnim pristopom, ki povezujejo umetniško ustvarjanje z družbenimi in kulturnimi vprašanji ter spodbujajo kritično razmišljanje, ustvarjalnost in sodelovanje v lokalnem in mednarodnem okolju.

Jasna Fakin Bajec
Jasna Fakin Bajec

Ricercatrice associata presso l’Istituto per gli studi culturali e della memoria, ZRC SAZU, e professore assistente presso la Facoltà di Lettere e Filosofia dell’Università di Nova Gorica. È etnologa, antropologa culturale e storica, nonché ricercatrice delle pratiche culturali e del patrimonio e del loro significato per l’uso sociale, culturale, ecologico ed etico-economico per uno stile di vita sostenibile nel futuro.